
Maribor, 2. junija 2008
Drugačna manjšinska
politika Štajerske
Društvo sedmi člen in Pavlova hiša sta
praznovala okrogla jubileja

Predsednica Društva sedmi člen za avstrijsko Štajersko, Susane Weitlaner, pred polnim avditorijem Pavlove hiše
Potrna
(Laafeld) - Društvo
sedmi člen za avstrijsko Štajersko je v soboto slovesno proslavilo
svojo dvajsetletnico in desetletnico svojega kulturnega hrama
Pavlove hiše. Predsednica Susanne Weitlaner je opozorila, da
pomembne novejše obletnice štajerskih Slovencev sovpadajo z
zgodovinskimi spremembami v Evropi, "v kateri so meje padle, v
ospredju pa so gospodarska povezovanja, pa tudi večjezična
komunikacija ter izmenjava različnih kultur".
Nabito polno dvorano v Pavlovi hiši, kamor so prišli tudi številni
lokalni in regionalni politični veljaki, predsednika obeh držav,
Avstrije in Slovenije, pa sta se opravičila, je pozdravil in
čestital za dvojni jubilej tudi namestnik deželnega glavarja
Štajerske dr. Kurt Flecker: "Dosežke Pavlove hiše občudujem. Vaše
društvo in hiša dokazujeta, da lahko v tej deželi uspevajo skupaj
domače in priseljenske kulture. Pri tem pa integracija ne sme biti
razumljena kot asimilacija. V novi skupni Evropi ne sme biti
diskriminacije, kulture so enakopravne, interkulturnost pa mora biti
samoumevna."
Flecker je, da bi poudaril drugačno manjšinsko politiko svoje
dežele, o kateri je govorila tudi Weitlanerjeva, omenil
protimanjšinsko politiko na Koroškem, ki pa je ni izrecno imenoval:
"Politične okoliščine v sosednji zvezni deželi so anahronistične,
kar obžalujem." Da skuša biti Štajerska resnično prijaznejša do
ostankov slovenske manjšine, pričata tudi dvojezična cestna kažipota
do Pavlove hiše, ki so ju postavili minuli teden.
Pavlova hiša
Kulturno društvo 7. člen za Štajersko

Rojstna hiša Avgusta Pavla, Potrna pri Radgoni Avgust Pavel
Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko je zastopniška organizacija za manjšino štajerskih Slovencev, ki živijo v pokrajini Štajerski (popis prebivalstva leta 2001 - 2200 ljudi). Po večdesetletnem političnemu delu jih sedaj tudi zastopajo v svetu za manjšine v uradu zveznega predsednika vlade.
Po dolgoletnem nepriznavanju je leta 1988 obrat trenda sprožila ustanovitev Društva člen 7 za avstrijsko Štajersko. Društvo je vedno znova opozarjalo na »pozabljeno manjšino« ter se borilo za njene v državni pogodbi utemeljene pravice. Na začetku se je društvo moralo boriti tudi proti močnim resentimentom, ker je vladujoča politika zanikala njihov obstoj in govorila o »zmoti« v državni pogodbi. Prevladajoči junktim je med vprašanjem po manjšinah v Avstriji in Sloveniji oviral proces priznanja, ki je bil uveden šele s političnimi spremembami v bivši Jugoslaviji in z osamosvojitvijo.
Pridobitev društva leta 1995 je bila kmečka hiša v Potrni pri Radgoni (Bad Radkersburg), ki je bila prenovljena s finančno pomočjo z Dunaja in Ljubljane. . Leta 1998 je hišo otvoril tedanji predsednik državnega zbora dr. Heinz Fischer. Društvo si je kulturni dom zamislilo kot prostor, namenjen za interkulturna srečanja med Avstrijo in Slovenijo ter kot hišo kulture za na Štajerskem živečo več- in enojezično prebivalstvo.
Kulturni dom se imenuje po Avgustu Pavlu, ki je bil rojen v sosednji Cankovi ter njegovi družini, ki je nekaj let živela v tej hiši. Pavel je odrasel trojezično – govoril je slovensko, madžarsko in nemško. Študiral je v Budimpešti, pozneje je deloval kot jezikoslovec, etnograf, pesnik, docent na univerzi Szeged in kot predstojnik muzeja. Prizadeval si je za povezovanje med Madžarsko in Slovenijo.
