Lambert Ehrlich, univ. profesor, katoliški duhovnik, spada v sam vrh znamenitih Slovencev v 20. stol., vendar je še danes zamolčan. Komunistični likvidator ga je umoril maja 1943, ker mu je partija nadela naziv »klerofašist«. Bil je namreč njen glavni idejni nasprotnik, trden in brezkompromisen nasprotnik njenega nasilja in brezverstva. Pod njegovim okriljem je delovalo akademsko društvo »Straža«, ki je komunistični kliki uspešno branilo prodor na univerzo.

Še več, Lambert Ehrlich je bil med obema vojnama znanilec samostojne in neodvisne Slovenije, ko nanjo še nihče ni mislil. Vsi so bili prežeti z ideologijo slovanstva in jugoslovanstva, za katerim se je skrivalo velesrbstvo (kot se še danes). On pa je bil znanilec čistega slovenstva in zato nevaren ne le komunistični, temveč tudi jugoslovanski ideologiji. To je bila ideologija velesrbskega režima. Tistim, ki so se ji priključili, je režim naklanjal osebne koristi. V tradicionalno degenerirani Lublani je šlo predvsem za to (kot gre še danes).

Prof. Ehrlich je bil doma v Žabnicah v Kanalski dolini. S svojimi študenti se je poleti shajal na Višarjah, kjer jim je govoril o Sloveniji. Zato so srečanja so dobila ime Višarsko slovenstvo. Študentje, ki so jim prisostvovali, so dozoreli v trdne, zavedne, dejavne in verne Slovence. Navajamo nekaj vrstic iz Ehrlichove vizije, ki jo je podal v svoji pridigi študentom poleti 1933 (str. 146).

»...Slovenija mora biti mejnik, ki druži in veže jug s severom in vzhod z zahodom. Sama ne sme biti ne eno ne drugo ne tretje. Ostati mora mejnik, ki druži kakor Svete Višarje. To je božja volja! To nalogo bo mogla Slovenija izpoljevati samo v svobodi, ne pod gospodarjem, ki bi sedel bodisi na jugu ali na severu, na vzhodu ali na zahodu. Božja volja je, da mi vsi za to svobodo delamo, in božji volji se ne sme nihče izmikati...«

Njegova politična vizija je bila hudo napoti srbskemu prodoru med Slovence, ki so ga bolj ali manj prikrito izvajali že od vsega začetka Jugoslavije. Tudi preko partije, ki se je takrat mnogim slovenskim ljudem prikazovala kot edina »rešiteljica« iz vseh njihovih težav. - Ob umoru prof. Ehrlicha je krščansko socialni pisatelj Edvard Kocbek, ki je bil na strani partije, skopičil naslednje »razmišljanje« (iz: Compagnia… Jaca Book, Milan 1975, 39, 246):

…»Vidim pred sabo mrtvega Ehrlicha, s katerim sem se svoj čas veliko razgovarjal. Kljub temu, da je vedno bolj drsel v slovenski fašizem, bi lahko ta zanimivi mož še živel, če bi nas fašizem ne postavljal pred neizprosno izbiro: življenje ali smrt… Likvidacija ni samo pravična kazen za kolaboracijo z izdajalci, temveč tudi uveljavljenje nove pravice in prava«

Gledanje Edvarda Kocbeka, ki je imel dar pisatelja, vendar slabo izobrazbo. V čem bi bil prof. Ehrlich »izdajalec«, ni povedal. Drzen in domišljav, kot je Edvard Kocbek bil, se je šel tudi pravnika, sodnika in »pravico«.

V pričujoči knjigi najdemo še največ gradiva o Lambertu Ehrlichu, velikem Slovencu, ki je padel za Slovenijo. Zbral ga je eden izmed njegovih učencev, profesor Rudolf Čuješ (Kanada 1992). O njem je pisal tudi Mario Gariup, župnik v Ukvah, v Kanalski dolini(2000). Drugače v zamejstvu in v zdomstvu o njem ni bilo, z izjemo kakega članka, izdanega ničesar.

V Argentini, kjer je po vojni nad slovenskim begunstvom gospodaril srbski zaupnik Miloš Stare, ki je izdajal list Svobodna Slovenija (ki je bila za Jugoslavijo), o prof. Ehrlichu niso objavljali gradiva. Srbska prostozidarska loža, ki jih je financirala, jim tega očitno ni dopustila.

Ni dopustila predvsem zaradi tega, ker je bil prof. Ehrlich znanilec samostojne Slovenije. Njena ideja je bila nevarna že za predvojno prosrbsko Jugoslavijo. Da o povojni komunistični niti ne govorimo. Komunistična stran pa profesorja ni dala likvidirati kar sama od sebe, temveč po srbskem prostozidarskem navodilu. Zdenka Armić Kidrič, ki je bila v Lublani med drugo vojno poverjena za organiziranje umorov in atentatov, je bila namreč članica prostozidarske lože (tretja stopnja). Preko nje vodi sled umora ne le do komunistične partije v Sloveniji, temveč tudi v prostozidarski Beograd. Od tam je očitno prišel ukaz za umor Lamberta Ehrlicha, znanilca samostojne Slovenije. - Klanjamo se njegovemu spominu!