Anton Drobnič

 

Nekdanji generalni tožilec ostro

 proti “boljševikom” in “partiji”, a samo zato,

Da bi zakril krivdo Tita in JLA

 

Z velikim pompom je nekdanji državni tožilec odgovarjal v verskem listu “Družina” (2009/17) na vprašanja, ki mu jih je zastavljal novinar lista Bogomir Štefanič ml. Pogovor se je nanašal na arhiviranje zadeve Rožman pri okrožnem sodišču, o čemer navaja novinar takoj na začetku pogovora naslednje: Za ustavitev kazenskegta postopka zoper ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana in uglednega politika dr. Miho Kreka, za katerega se je 10. parila odločilo Okrožno sodišče v Ljubljani, je brez dvoma najbolj zaslužen nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič.

 

O tem sicer dvomimo, ker takrat, ko je Anton Drobnič zavzemal to mesto in je leta 1995 predlagal obnovo sodnega postopka proti škofu Rožmanu, je sodišče njegov predlog zavrnilo. Priznamo pa, da si je takrat v ta namen resno prizadeval, četudi brez uspeha. Za kaj dejansko gre? Iz vsebine, na samo iz sedanjega, temveč tudi iz več prejšnjih člankov, je razvidno, da je omenjeni novinar udbovec ali mogoče kosovec. Spomnimo se le na njegov članek o očetu Janeza Janše, ki naj bi se rešil iz brezna! Isto je očitno tudi Anton Drobnič, četudi je ena od vidnih osebnosti pri formalno dombranskem društvu Nova zaveza. Po čem ga prepoznamo? Po izražanju. V pogovoru navaja namreč nekatere bistvene ponaredbe. Poglejmo:

 

Ugovori, da je sodba (škofa Rožmana in Miha Kreka) padla samo formalno iz procesualnih razlogov, vsebinsko pa obdolženca še vedno veljata za vojna zločinca in narodna izdajalnca, je zastrašujoč primer boljševiške miselnosti in revolucionarnega sodstva. No, to še nekako gre, toda zatem:

 

Obdolženec ni zločinec zato, ker je tako ugotovilo sodišče v zakonitem postopku, ampak zato, ker je tako odločila partija. Sodišče odločitev partije samo formalno legalizira. Tudi če formalne sodbe ni več, vsebinska sodba partije še vedno velja… Tukaj pa Anton Drobnič ponareja. Škofa Rožmana je namreč leta 1946 obsodilo vojaško sodišče IV. armade JLA, kar on zamolči. Tega mu srbska tajna služba KOS namreč ne pusti izreči, ker  JLA je veljala za srbsko vojsko. Iz tega je mogoče zaključiti, da je mož kosovec.

 

Naj spomnimo, kar smo že navajali, da je ob odkritju žrtev v Barbara rovu pripisal krivdo za pomor izrecno slovenskim partizanom, medtem ko se je Janez Stanovnik od ZZB NOB izgovarjal, tokrat pravilno, na ukaz maršala Tita in njegove JLA. V pogovoru nam Drobnič naplete potem še veliko stvari in na koncu še pribije, glede zadnje razsodbe v zvezi z zadevo Rožman: Z boljševiško “sodbo” pa naj se tolažijo miselni boljševiki in vojaki revolucije!

 

Opletanje z boljševiki, partijo, vojaki revolucije in še čem je v tej navezi seveda burka, s katero hoče prevejani Anton Drobnič preusmeriti pozornost vernih ovc, ki berejo verski tednik, vstran od odgovornosti JLA, katere vojaško sodišče je obsodilo škofa Rožmana. Verne (in menda šemaste) ovce naj bi njegovo razlago prežvekovale kot dejstvo in jo raznašale okrog. Saj je bila vendar objavljena v verskem tedniku, ki zaradi vere ne sme lagati. Mnoge bosta Drobnič in tednik res prenesla okrog, mnogih pa tudi ne. Vsaj od naše strani se ne pustimo varati v imenu “božjem”.