Prišla nam je mimogrede v roke knjiga z naslovom »Potica za vsak dan« (izdala Slovenska matica 1997). Njen avtor je Božidar (Ted) Kramolc (* 1922), čigar ime se je v povojnih desetletjih pojavljalo na kulturnem obzorju slovenskega zdomstva. Ob koncu druge vojne se je tudi on umaknil na Koroško. Kasneje se je naselil v Kanadi, kjer si je ustanovil tudi družino. Knjiga je opremljena z njegovimi vinjetami, na naslovnici je odtisnjen ženski portret, prav tako njegovodelo. Božidar Kramolc je na začetku druge vojne vpisal študij arhitekture pri prof. Plečniku. Tam je set vpisal študij slikarstva in ga tudi dokončal. Poleg slikanja in skrbi za družino je tudi nenehno objavljal literarne prispevke in s tem bogatil slovensko kulturno dediščino. V povojni Sloveniji je bil seveda zamolčan. Šele po razglasitvi samostojnosti so ga priznali in priredili razstavo njegovih del.

Delo Božidarja Kramolca je obsežno, za predstvitev tega tudi poseben članek ne bi zadostoval. Na našem spletu ga na kratko omenjamo predvsem zato, da mu izrečemo priznanje za njegovo ustvarjanje in za njegovo zvestobo slovenstvu v tujem svetu. Deloval je v nelahkih razmerah, vendar svoboden. Pri delu je vztrajal, ob nenehnih skrbeh za preživetje, brez kakih podpor, kot si jih doma dobivali za svoje umotovre razni Dimitrij Rupli, Andreji Hiengi, neke Svetlane Makarovič kaka pa Spomenka... Zato pa je tisto, kar je ustvaril, pristno in iz izvirno. Njegovo ime bo ostalo v slovenski kulturni zgodovini. Naj bi bil v požrtovalnosti in nesebičnosti ter zvestobi slovenski domačiji zgled in spodbudo tudi drugim, ki čutijo slovensko poslanstvo, zlasti mlajšim in mladim.