Pisatelj, ob podelitvi najvišje francoske nagrade

Po Berlinu še triumf v Milanu

Boris Pahor: »Postal sem kot Gina Lollobrigida ...«
Prosrbska Lublana pisatelja in njegovo delo ignorira

V četrtek, 14. februarja, je bil Boris Pahor (* 1913) v Milanu, kjer je spregovoril številnemu občinstvu knjigarne Claudiana, jutri bo gost popularne televizijske oddaje Che tempo che fa. Boris Pahor se ta čas res ne dolgočasi in medtem ko založba Fazi Editore pripravlja ponatis njegove Nekropole (prva izdaja je izšla v nakladi deset tisoč izvodov), je njegova agenda podobna tisti filmske zvezde. In res, tržaški pisatelj s kančkom ironije ugotavlja »postal sem kot Gina Lollobrigida«. Pahor se seveda veseli pozitivnega trenutka, ki ga po zaslugi italijanskega prevoda Nekropole končno doživlja v italijanski javnosti. »Od milanske založbe sem pravkar prejel snop člankov, ki so izšli v italijanskih medijih. Iz novinarskih zapisov izhaja, da so knjigo prebrali in pozitivno ocenili: tega sem posebno vesel, saj počasi spoznavajo raven slovenske kulture. Mislim, da lahko italijanski uspeh Nekropole koristi vsej naši skupnosti.«

O slovenski literaturi in zgodovini bo jutri ob 20.10 (to je bilo 17. feb.) govor tudi na tretji vsedržavni mreži Rai. Boris Pahor bo namreč gost popularne televizijske oddaje Che tempo che fa, ki jo vodi Fabio Fazio. Z njim se je Pahor spoznal na milanskem srečanju, ki sta ga v počastitev slovenskega kulturnega praznika priredila Društvo Slovenci v Milanu in Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu. »Čestital sem mu za odlično oddajo, saj je ena redkih, ki jih z ženo še gledava. Rad sem se odzval njegovemu vabilu, saj gre za ”življenjsko” oddajo, ki išče in spodbuja dialog.«

Najbrž lahko pričakujemo, da boste tudi pri Faziu spregovorili o temah, ki so vam blizu. »Spregovoril bom o svojem doživljanju 20. stoletja, tako kot vsakič doslej: od požiga Narodnega doma do svoje izkušnje v nemških taboriščih, ki so seveda bila tudi posledica fašističnega režima. Večina italijanskega javnega mnenja ne pozna naše preteklosti, vprašanje pa je, koliko jo je pripravljena sprejeti.« Pahor se strinja z besedami, ki jih je v dnevniku La Repubblica zapisal novinar Paolo Rumitz: njegova dela so bila doslej prezrta zaradi tako imenovanega »vzhodnega vprašanja«, ker marsikdo ni želel ”reklamirati” italijanske fašistične preteklosti. »Celo predsednik republike Giorgio Napolitano ne more požreti te resnice, da bi mogel spregovoriti tudi o predhodnem obdobju zatiranja slovenskega naroda.«

To je Pahor tudi javno povedal na milanski predstavitvi v knjigarni Claudiana, ki so se je ob številnem občinstvu udeležili generalni konzul Jože Šušmelj, konzulka Tanja Mljač ter predstavnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, medtem ko je pisatelja in njegovo delo obširno predstavila prof. Tatjana Rojc. In pričakovati je, da bo besede ponovil tudi na italijanski televiziji. (pd)

Goriški panterji smo bili navdušeni že nad zadnji nastopom Borisa Pahorja v Berlinu, o čemer je obširno poročal Berliner Morgenpost. Evropska in svetovna slava Borisa pahorja je poštena in zaslužena. Nikoli se ni klanjal vplivnim krogom, še najmanj prostozidarskim. V tem se povsem razlikuje od tržaškega kolega Alojza Rebule, ki si je svojo kariero gradil kot “kristjan” in kot jugoslovanski zaupnik.

Boris Pahor se ni nikoli izrekel za samostojno Slovenijo. Lahko bi se, toda to je bilo vprašanje politike in ne kulture. Nekateri pa se še spomnijo, kako je njegov “Odisej ob jamboru” pretresel tudi politično sceno v Sloveniji tam v 60. letih, saj sta bili v nekdanjem jugo-režimu politika in kultura ista zadeva. Toda Boris Pahor ni klonil, niti pred jugoslovanskimi plačanci v Trstu, ki jim je bilo naročeno, naj proti njemu širijo negativno razpoloženje. Goriški panterji Borisu , ki ga prosrbska Lublana spet ignorira, za njegov ponovni uspeh častitamo! In ker smo že pri Lollobridgidi, nam je prišlo na misel, da je bil njen nekdanji soprog Slovenec, zdravnik Milko Škofič iz Maribora.