1.Del Slovenci - Vendi (Očetje Evrope)

Star karantanski pregovor se glasi : V resnici je zmaga !- resnica pa je samo ena. Slovenci smo edini neposredni potomci Vendov(Venetov), s tem pa tudi najstarejši narod na stari celini. V zadnjem času so bile izveden podrobne raziskave genov, ki so pokazale, da so Slovencem daleč najbolj sorodni Švedi, sledijo jim Norvežani. – Več o tem piše ing. Jože Škulj(Kanada). – Raziskave genov so tudi potrdile, da nam narodi bivše Jugoslavije genetsko niso sorodni.

Sploh pa pri Slovencih dokaj značilna alpidska podolgovata oblika lobanje, imenovane dolihokefalna. Ta lobanja daje obrazu značilne poteze z odprtim videzom, medtem ko ima na zadnjem delo rahlo izbolkino(špik), kot je značilna pri Skandinavcih.

Poleg genskih in rasnih značilnostih obstajajo še mnogi drugi značilni elementi, ki kažejo na skupen izbor Slovencev in Skandinavcev, tako na področju kulture, kot tudi mitologije, jezika, običajih, ljudske arhitekture in ljudskega izročila,… npr. oblika slovenske vasi, kmetije, slovenska dimnica kot značilna predzgodovinska hiša ( ohranjena do danes ), značilna oblika slovenske štale in ograde, značilno rahlo      ( lesen plug ), čebelji panj in panjske končnice, sledovi skupne mitologije v starem slovenskem in skandinavskem verovanju…..

Etnograf Ludwig Kretzenbacher je odkril močno prisotnost skandinavske mitologije tudi v slovenski ljudski pesmi. Koroški zgodovinar Georg Graber pa je že pred nekaj desetletij ugotovil, da se obred ustoličenja karantanskih knezov istoveti samo z ustoličenjem vladarjev v Skandinaviji. Karantanski knez je prejel oblast ljudstva. Nista ga imenovala plemstvo ali vojska, kot je bilo pri mnogih drugih narodih.

Znani slovenski izobraženec Franc Jeza, ki je po drugi vojni živel v trstu in raziskoval stara slovenska izročila, je sestavil tudi obsežno študijo, v kateri so prikazane številne skupne besede v slovenskem in v skandinavskih jezikih. Na primer : brsk – brž, besok – obisk, bunke – bunka, nabunkati, butt – butniti, butati, drag – dražiti, dromme(izg. Dreme) – dremati, dronne – drneti, drysse – trositi, gnata – gnati, gnida – gnida, grabba – grabiti, grunda – gruntati, gunga – gugati, hel – cel, hit – hitro, kopa(izg. Kupe) – kupiti, lank (izg. Lenk) – členk, mange – mnogi, mare – mora, mena – meniti, minne – spominjati se, mole – mujati se, mork – mrk, mračen, pigg – pik, pikati, rafsa – ravsati se, rappa – nadrapati, nabiti koga, sael – vesel, sen – pozen, skada – škoda, spoke – spaka, strašiti, stro – stresati, strype(izg. Strupe) – strup, tanja ut – stranjšati, tiga – tiše, tiho,  tiske – tiše, šepetati, torg – trg, tycka(izg.tuhe) – tuhtati, udd – ud, okončina, vadra(izg.vedre) – vedriti, vard – vreden, varg – volk, vingaard(izg.vingord) – vinograd, hraki - hrakelj(izpljunek ob hrakanju), prast – prost, korug(izg.kruh) – kruh, mylnar – mlinar, mylna – mlin, drag – dračje, gass(izg.gos) – gos, kvas – kvas,kvašeno, raka – rak, jordgubbe – jagoda, redding – redič, kvar – kvar, bra – dobra, tarna(izg.trna) – srna, dropp – droptina, strack(izg.strok) – strok, mjod – med, ata,ete – jesti, kupa(izg.kipe) – kipeti, most – mošt,     olje – olje, satt – sit, soppa – župa, skorpa – skorja, skinka(izg.šinka) – šunka, skum – skominati(cediti sline), slubre – srebati, slen(izg.slin) – slina, tjock(izg.čok) – čok, torr – trd,trdo, dyrka – dirka, hlaupa – hlapec, sula – sulica, radd(izg.rt) – rit, otta(izg.oča) – oče, dykke – dekle, frakka – frača, loka – lok, pridn – priden, val – voliti.

Besed je še veliko več, vendar za začetek toliko.